Solata je ena najbolj hvaležnih vrtnin za domači vrt, vendar do kakovostnih glav ne pridemo povsem brez načrta. Pravilno sajenje solate se začne z izbiro ustrezne sorte glede na letni čas, saj pomladanske, poletne, jesenske in prezimne sorte različno prenašajo temperaturo in dolžino dneva. Solata najbolje uspeva v rahlih, rodovitnih in enakomerno vlažnih tleh, pri izbiri lege pa se je smiselno izogniti dolgotrajni poletni pripeki. Pri vročini nad približno 25 °C seme pogosto kali slabše, rastline pa lahko hitreje uidejo v cvet.
Kaj pomeni pravilno sajenje solate v praksi?
Pri vzgoji iz semena zadostuje, da seme prekrijemo s približno pol centimetra zemlje, saj ta za kalitev potrebuje tudi svetlobo. Sadike solate so primerne za presajanje, ko razvijejo štiri do pet pravih listov. Najbolj pogosta napaka, ki jo naredijo ljudje, je pregloboko sajenje. Koreninska grudica naj bo zato poravnana s površino oziroma naj njen zgornji del rahlo gleda iz zemlje. Če preveč zasujemo seme, ki predstavlja srce rastline, se namreč poveča nevarnost gnitja in slabega oblikovanja glave.
Za glavnate sorte je pri sajenj priporočljiva razdalja približno 25 do 30 centimetrov, medtem ko lahko berivko sejemo gosteje. Pravilno sajenje solate upošteva, da semena za rast potrebujejo dovolj prostora za kroženje zraka. Če se rastline med seboj preveč dotikajo, se po jutranji rosi ali zalivanju počasneje sušijo, kar povečuje možnost za razvoj plesni in drugih bolezni.
Zalivanje brez najpogostejših napak
Ker solata vsebuje veliko vode, ne prenaša dolgotrajne suše. Zalivamo jo redno, najbolje zgodaj zjutraj in čim bolj pri tleh. Zemlja naj ostane vlažna, vendar ne razmočena. Pretirano močenje listov, zlasti zvečer, ustvarja ugodnejše pogoje za razvoj glivičnih bolezni. Poleti lahko gredo zastremo, saj zastirka pomaga zmanjšati izhlapevanje in ohranjati stabilnejšo temperaturo tal.
Pri domači pridelavi se obnese tudi zaporedno sajenje. Namesto več deset sadik naenkrat vsakih 10 do 14 dni posadimo manjšo skupino. Tako pridelek dozoreva postopoma in imamo svežo solato daljše obdobje. Pravilno sajenje solate zato ni le vprašanje globine in razdalje, temveč tudi dobrega časovnega načrtovanja.
Dobri ”sosedje” in pravi čas za pobiranje solate
Solata dobro zapolni prazne prostore med drugimi vrtninami. Med primerne sosede sodijo čebula, česen, korenček, redkvica, jagode, kumare in nizki fižol. Peteršilj pa po priporočilih Green Defender ni dobra neposredna izbira za sosednjo zasaditev.
Za najbolj hrustljave liste solato pobiramo zjutraj, ko vsebuje največ vode. Glavnate sorte odrežemo, ko so glave dovolj čvrste, pri berivki pa lahko liste režemo nekaj centimetrov nad tlemi, da rastlina ponovno odžene. Če upoštevamo sorto, razdaljo, vlago in temperaturo, lahko z nekaj preprostimi pravili zmanjšamo težave in dosežemo bolj enakomeren domači pridelek.