Pri nekaterih zobozdravstvenih težavah običajen pregled in dvodimenzionalni rentgenski posnetek ne pokažeta vseh informacij, ki jih zobozdravnik potrebuje za zanesljivo diagnozo ali varno načrtovanje posega. V takšnih primerih lahko priporoči CBCT, posebno obliko tridimenzionalnega rentgenskega slikanja zob, čeljusti in okoliških struktur.

Posnetek omogoča pregled anatomije iz različnih smeri in po posameznih prerezih. Zobozdravnik lahko zato natančneje oceni položaj korenin, količino kosti, potek živcev, neizrasle zobe in druge strukture, ki se na klasični rentgenski sliki lahko prekrivajo.

Ker slikanje uporablja ionizirajoče sevanje, se ne izvaja samodejno pri vsakem pacientu. Upravičeno je, ko lahko dodatne tridimenzionalne informacije pomembno vplivajo na diagnozo ali načrt zdravljenja.

Kaj pomeni kratica CBCT?

CBCT je kratica za angleški izraz »cone beam computed tomography«, kar pomeni računalniško tomografijo s stožčastim žarkom. Naprava se med slikanjem zavrti okoli pacientove glave in zajame več projekcij preiskovanega območja. Računalniški program nato podatke sestavi v tridimenzionalni prikaz.

Zobozdravnik lahko posnetek pregleduje v različnih ravninah, spreminja povečavo in meri razdalje med anatomskimi strukturami. Tako pridobi prostorsko informacijo, ki je na običajnem dvodimenzionalnem posnetku ni.

CBCT ni enak klasični medicinski računalniški tomografiji. Tehnologiji sta sorodni, vendar je zobni CBCT zasnovan predvsem za prikaz trdih tkiv ustnega in obraznega področja ter za manjša, ciljno izbrana območja slikanja.

Kdaj zobozdravnik priporoči 3D-slikanje?

Odločitev je odvisna od kliničnega vprašanja. Če je mogoče težavo ustrezno oceniti s pregledom in običajnim rentgenskim posnetkom, CBCT praviloma ni potreben. Uporabi se predvsem pri zahtevnejših primerih, kjer dodatna prostorska informacija spremeni ali izboljša načrt zdravljenja.

Pogoste indikacije vključujejo:

• načrtovanje vstavitve zobnih vsadkov,
• oceno količine in oblike čeljustne kosti,
• pregled položaja neizraslih modrostnih zob,
• določanje odnosa zobnih korenin do živcev ali sinusov,
• zahtevnejše koreninsko zdravljenje,
• iskanje dodatnih koreninskih kanalov,
• oceno poškodb zob in čeljusti,
• pregled cist ter drugih sprememb v kosti,
• načrtovanje oralnokirurških posegov,
• obravnavo kompleksnih ortodontskih nepravilnosti.

Slikanje se lahko uporabi tudi pri pripravi na dograditev kosti ali druge posege, pri katerih so pomembne natančne anatomske meritve.

CBCT pri načrtovanju zobnih vsadkov

Za stabilno vstavitev zobnega vsadka mora biti na izbranem mestu dovolj ustrezne kosti. Tridimenzionalni posnetek omogoča oceno njene višine, širine in oblike. Hkrati prikaže bližino pomembnih struktur, na primer živčnega kanala v spodnji čeljusti ali čeljustnega sinusa v zgornji.

Na podlagi teh podatkov lahko implantolog načrtuje položaj, smer in dimenzije vsadka. Če kosti ni dovolj, je mogoče predhodno oceniti potrebo po dograditvi ali izbrati drugačno rešitev.

Posnetek sam po sebi ne zagotavlja uspeha zdravljenja. Zobozdravnik mora upoštevati tudi stanje dlesni, ugriz, splošno zdravje, kajenje, ustno higieno in druge individualne dejavnike.

Uporaba pri modrostnih zobeh

Modrostni zob lahko ostane delno ali v celoti ujet v kosti. Pri načrtovanju odstranitve je pomembno vedeti, kakšna je njegova lega in kako blizu koreninam poteka živec.

Panoramski posnetek pogosto zagotovi dovolj informacij. Če je anatomsko razmerje nejasno ali je primer zahtevnejši, lahko kirurg priporoči CBCT. Tridimenzionalni prikaz pomaga oceniti potek živčnega kanala, obliko korenin in dostop do zoba.

Slikanje se torej ne uporablja rutinsko pred vsakim puljenjem, ampak takrat, ko pričakovana korist dodatnih informacij upraviči preiskavo.

Vloga pri koreninskem zdravljenju

Zobne korenine in kanali so lahko zelo različno oblikovani. Na dvodimenzionalnem posnetku se lahko posamezne strukture prekrivajo, zato dodatnega kanala, razpoke ali manjšega vnetnega območja včasih ni mogoče jasno prepoznati.

Pri zahtevnih primerih lahko CBCT pomaga pri:

• iskanju skritih ali dodatnih kanalov,
• oceni obsega vnetja ob korenini,
• prepoznavanju nekaterih poškodb korenine,
• načrtovanju ponovnega koreninskega zdravljenja,
• pripravi na apikotomijo,
• ugotavljanju razloga za težave po že opravljenem zdravljenju.

Interpretacija mora biti vedno povezana s kliničnim pregledom, simptomi in drugimi diagnostičnimi ugotovitvami.

Kako poteka slikanje?

Pred preiskavo mora pacient odstraniti kovinske predmete v predelu glave in vratu, na primer očala, uhane, verižice ali snemne zobne nadomestke. Kovina lahko povzroči motnje in zmanjša diagnostično vrednost posnetka.

Med slikanjem pacient običajno stoji ali sedi. Glava je nameščena v pravilen položaj, nato pa se naprava zavrti okoli nje. Pomembno je, da pacient nekaj sekund ostane povsem pri miru, saj gibanje povzroči zameglitev.

Postopek je hiter, neboleč in neinvaziven. Po njem praviloma ni posebnih omejitev, zato se lahko pacient takoj vrne k običajnim dejavnostim.

Kakšna je izpostavljenost sevanju?

CBCT uporablja rentgenske žarke, zato vključuje določeno izpostavljenost ionizirajočemu sevanju. Odmerek je odvisen od naprave, velikosti slikanega območja, nastavitev in zahtevane kakovosti prikaza. Praviloma je višji kot pri običajnem posameznem zobnem rentgenskem posnetku, vendar se lahko precej razlikuje med protokoli.

Uporaba mora slediti načelu, da se izbere najmanjše območje in najnižja izpostavljenost, ki še zagotovita diagnostično uporaben posnetek. Preiskava naj se opravi samo, kadar bo njen rezultat vplival na obravnavo pacienta.

Otroci in mladostniki so na sevanje občutljivejši, zato je pri njih potrebna še posebej skrbna presoja. Nosečnica ali pacientka, ki bi lahko bila noseča, mora pred slikanjem o tem obvestiti osebje.

Katere so omejitve CBCT?

Čeprav zagotavlja podroben prikaz trdih tkiv, CBCT ni najboljša metoda za vsako diagnostično vprašanje. Mehka tkiva običajno prikaže slabše kot nekatere druge slikovne metode. Kovinske zalivke, prevleke ali vsadki lahko povzročijo artefakte, ki zakrijejo del okolice.

Na posnetku so lahko vidne tudi naključne spremembe, ki niso povezane s prvotnim razlogom za slikanje, vendar zahtevajo strokovno presojo. Zato mora celoten zajeti volumen pregledati ustrezno usposobljen strokovnjak.

Kako se pripraviti na pregled?

Posebna prehranska priprava običajno ni potrebna. Koristno je prinesti napotitev oziroma podatke o tem, katero območje je treba slikati, ter predhodne rentgenske posnetke, če so na voljo. Tako se je mogoče izogniti nepotrebnemu ponavljanju preiskav.

Pacient naj pred slikanjem vpraša:

• Zakaj je CBCT potreben?
• Katero območje bo zajeto?
• Ali bi zadostovala druga preiskava?
• Kdo bo posnetek analiziral?
• Kako bodo podatki uporabljeni pri zdravljenju?

CBCT je dragoceno diagnostično orodje, kadar ga zobozdravnik uporabi za jasno opredeljeno klinično vprašanje. Tridimenzionalni prikaz lahko izboljša načrtovanje zahtevnejših posegov, vendar ne nadomešča pregleda, pogovora s pacientom in strokovne interpretacije vseh zbranih podatkov.