Navdih za izlet, mi je dal popotnik Tomaž Gorec. Na njegovem blogu sem prebrala zanimiv članek o Lovrenških jezerih, ki me je navdušil. Članek si lahko preberete na https://www.tomazgorec.si/lovrenska-jezera.
Neokrnjena narava, prelepa, globoko modra jezera, svež zrak … Česa bi si lahko še želeli za izlet za konec tedna? Da si ogledamo čudovite naravne znamenitosti, nam ni treba čez mejo, saj Slovenija ponuja prav vse, kar bi si pohodnik in ljubitelj narave lahko želel. Mene so Lovrenška jezera navdušila in vsakomur priporočam, da si jih ogleda.
Lovrenška jezera je skupno ime za več jezer, ki ležijo sredi močvirja. Na spletu sem prebrala, da se takšnim jezercem reče barjanska okna. Močvirno območje prepredajo lesene brvi, po katerih smo se sprehodili okrog jezer. Veliko je klopc, kjer lahko posedaš in uživaš v miru in naravi – in to smo tudi počeli. Ker Lovrenška jezera ležijo na nadmorski višini približni 1500 metrov, je zrak čudovito svež.
Najlepši pogled na celotno območje pohodnikom ponuja razgledni stolp. Najlepši občutek je, ko se na vroč dan povzpneš na stolp, uživaš v razgledu in enostavno uživaš, nato pa ti rahel veter skuštra lase.
Lovrenška jezera je enostavno najti. Z avtoceste smo zavili v Slovenske Konjice, potem pa smo prečkali Zreče in kmalu prišli do Rogle. Na Rogli smo parkirali v bližini hotela Planja. Vzeli smo si čas in smo že na poti do jezer uživali v razgledih. Mimo jezera smo se sprehodili po travniku in gozdu (nezahtevna, a kar dolga pot!), na to, da se bližamo cilju, pa so nas opozorila močvirnata tla. Tam se začnejo tudi brvi, ki vodijo vse okrog jezer.
Ko smo prispeli na Lovrenška jezera, nam je pogled vzel sapo. Počasi smo se sprehodili po brveh okrog jezer, kar nekajkrat smo se tudi ustavili in se samo prepustili svežemu zraku in miru, ki nas je obdajal. Seveda nismo bili edini, ki so tisti dan izkoristili lepo vreme in obiskali Lovrenška jezera, a tudi ostali turisti so uživali v miru in tišini. Gladina jezer je bila tistega dne precej visoka, saj je nedolgo nazaj padal dež. Izvedeli smo, da Lovrenška jezera nimajo svojega površinskega dotoka vode, in da je vsa voda, ki je v njih, pravzaprav deževnica. Zaradi tega tudi število jezer ni vedno enako, ampak nanj ravno tako vpliva količina dežja.
Na pot smo se odpravili že dokaj zgodaj zjutraj in prav nikamor se nam ni mudilo. Vzeli smo si čas in se sprehajali, raziskovali in se preprosto imeli lepo. Domov smo se vrnili v poznem popoldnevu, na poti do jezer in na jezerih pa smo preživeli približno pet ur – hoja do jezer in nazaj do avtomobila nam je vzela kakšni dve uri v obe smeri. S seboj smo imeli malico in, ko smo se najedli, smo se kar dobro »zasedeli«. V radiju nekaj kilometrov je kar nekaj hotelov in prenočišč, kjer bi lahko prenočili, če bi se odločili izlet raztegniti na dva dni.
Če se Lovrenških jezer naveličate (čeprav je to zelo malo verjetno!) ali pa če bi radi izlet raztegnili na dva dni, je v bližini še mnogo zanimivega. Nas je najbolj pritegnila veličastna Pot med krošnjami, lesen razgledni stolp na Rogli, ki ga obdaja približno 500 metrov steze visoko nad tlemi. Ta ponuja čudovit, 360-stopinjski razgled na okoliško naravo.
Lovrenška jezera (in vse, kar jih obdaja) so čudovita destinacija za enodnevni ali vikend izlet. Nas so navdušila in zagotovo se bomo še vrnili. Naslednjič bomo verjetno ostali dlje, prespali v enem od okoliških hotelov in resnično izkoristili vse, kar ponujata Rogla in njena okolica.